Večina azijskih trgov je padla, dolar pa je obdržal večino svojih pridobitev, saj so vlagatelji pretehtali previdne odločitve Feda in nove carine, ki jih je napovedal Trump. Medtem je banka Standard Chartered v prvi polovici leta zabeležila višji dobiček, kar je posledica dvomestne rasti prihodkov na vseh področjih poslovanja.

Finančni velikan JPMorgan Chase je v sodelovanju s kripto borzo Coinbase lansiral novo funkcijo, ki strankam omogoča neposredno povezavo bančnih računov z njihovimi kripto denarnicami. Ta poteza je bila označena kot prva tovrstna in bo uporabnikom na voljo od leta 2026. Medtem je Robinhood poročal o izjemnem 98-odstotnem povečanju prihodkov od trgovanja s kriptovalutami v drugem četrtletju leta 2025, kljub rahlemu primanjkljaju v kripto prihodkih glede na pričakovanja. Novica prihaja po tem, ko je Coinbase dodal podporo za digitalno sredstvo BankrCoin (BNKR), osredotočeno na umetno inteligenco, medtem ko je Binance uvrstil Rhea Finance. Na borznem trgu so se delnice Arm Holdings znižale po objavi rezultatov in šibkih napovedi, medtem ko so delnice Albemarle in Western Digital Corp. zrasle po boljših rezultatih. Delnice Mete so skočile po preseganju pričakovanj glede dobička kljub velikim naložbam v umetno inteligenco, delnice Align Technology pa so padle po slabših rezultatih in šibkih napovedih.

Ameriški borzni indeksi so v ponedeljek zabeležili opazno rast, pri čemer je indeks Dow Jones dosegel novo rekordno vrednost. Vlagatelji na Wall Streetu so se osredotočili na nakupe v tehnološkem in finančnem sektorju, kar je zasenčilo morebitne skrbi glede geopolitičnih tveganj po ameriški vojaški operaciji v Venezueli. Energetske delnice so se po poročilih o prijetju venezuelskega predsednika Nicolása Madura, ki so ga ameriške sile zajele 3. decembra, močno podražile. Indeks Dow Jones je narasel za 1,23 odstotka oziroma za skoraj 595 točk. Čeprav bi takšni dogodki v preteklosti lahko povzročili nestanovitnost na trgu, so vlagatelji tokratne razmere ocenili kot priložnost za rast, zlasti v energetiki. Poleg tehnoloških delnic so h končnemu pozitivnemu rezultatu pomembno prispevale tudi banke in druge finančne institucije, kar je vsem štirim glavnim borznim indeksom omogočilo zaključek trgovanja v zelenih številkah.

Združene države Amerike in Evropska unija so sklenile nov trgovinski dogovor, v okviru katerega se je EU zavezala k nakupu 750 milijard dolarjev vrednih ameriških energentov (nafte, zemeljskega plina in jedrskega goriva) v treh letih. Ta vsota več kot podvoji trenutni letni uvoz energentov iz ZDA v EU. Dogovor, ki ga je podprla Trumpova administracija, predvideva tudi 15-odstotne carine na večino blaga med ZDA in EU, s čimer se je izognil grožnji trgovinske vojne. Kljub temu so se trgi odzvali zadržano, saj vlagatelji pričakujejo objavo zaslužkov podjetij in sestanek centralne banke. Medtem ko so nekateri dogovor označili za pomemben uspeh, drugi izražajo skepso glede njegove stabilnosti in potencialnih posledic na inflacijo ter dolžniške trge ZDA.

V prvem polletju 2025 je bilo registriranih 5,9 milijona baterijskih električnih vozil (BEV), kar predstavlja 37-odstotno rast v primerjavi z enakim obdobjem leta 2024. Medtem ko svetovni trg električnih vozil doživlja hiter vzpon, se v Rusiji inflacija dviguje. V Permskem okraju je letna inflacija presegla rusko povprečje in dosegla 9,51 %. Kljub temu se je ruski borzni indeks MosBirži zvišal na 2760 točk, podprt z rastjo cen nafte in depreciacijo rublja, kljub morebitnim novim ameriškim sankcijam.

Britanski farmacevtski velikan AstraZeneca je v drugem četrtletju zabeležil 27-odstotno rast čistega dobička, ki je dosegel 2,45 milijarde dolarjev, predvsem zaradi rekordne rasti na ključnem ameriškem trgu. Medtem so ameriški delniški indeksi nadaljevali rast in se ob pričakovanju objave novih gospodarskih podatkov in odločitev ameriške centralne banke (Fed) približujejo sedmemu zaporednemu rekordnemu višku. Vlagatelji so svojo pozornost preusmerili s trgovinskih sporazumov na poslovne rezultate podjetij in ekonomske podatke, da bi upravičili visoke vrednotenja delnic.

Kanadski glavni borzni indeks S&P/TSX se je v sredo zjutraj znižal za 13,19 točke na 27.526,69, predvsem zaradi padca v sektorjih energetike, financ in industrije. Medtem so bili ameriški trgi mešani, pri čemer je industrijsko povprečje Dow Jones padlo za 60,66 točke.

Danska farmacevtska družba Novo Nordisk je v ponedeljek uradno začela prodajo svojega priljubljenega zdravila za zniževanje telesne teže Wegovy v obliki tablet, ki so zdaj na voljo v več kot 70.000 lekarnah po Združenih državah Amerike. Gre za prvo peroralno različico zdravila iz skupine agonistov receptorjev GLP-1, ki je bilo do sedaj dostopno zgolj v obliki tedenskih injekcij. Prehod na dnevno tabletno obliko predstavlja pomemben mejnik pri zagotavljanju večje dostopnosti zdravljenja za paciente, ki se izogibajo uporabi igel. Podjetje je ob lansiranju izdelka poudarilo tudi cenovno konkurenčnost nove oblike, saj mesečni strošek za samoplačnike znaša manj kot 150 ameriških dolarjev, kar je znatno manj od cene injicirne različice. Po navedbah vodstva podjetja bo nova oblika zdravila omogočila zdravljenje širšemu krogu ljudi, ki so doslej oklevali pri uporabi tovrstnih terapij. Čeprav je zdravilo trenutno dostopno le na ameriškem trgu, se pričakuje, da bodo postopki za odobritev v Evropi sledili v bližnji prihodnosti, kar bi lahko močno vplivalo na evropski farmacevtski trg.

Borzni indeksi na Wall Streetu so se po novicah o zamenjavi oblasti v Venezueli in napovedih o novih naložbah v naftni sektor občutno zvišali. Industrijski indeks Dow Jones je v začetnem trgovanju pridobil 0,18 odstotka, tehnološki indeks Nasdaq pa se je povzpel za 0,92 odstotka. Vlagatelji so se pozitivno odzvali na pričakovano stabilizacijo države, ki razpolaga z največjimi potrjenimi zalogami nafte na svetu, kar je neposredno vplivalo na rast delnic velikih energetskih podjetij in vrednost venezuelskih državnih obveznic. Pozitiven trend na trgih je dodatno spodbudila napoved ameriškega predsednika Donalda Trumpa o obsežnih investicijah v venezuelsko energetsko infrastrukturo, ki je bila v preteklosti zaradi politične krize in slabega upravljanja močno zanemarjena. Strokovnjaki ocenjujejo, da bo odpiranje venezuelskega trga za ameriška podjetja ključno za obnovo proizvodnje, ki je lani v povprečju znašala le milijon sodčkov dnevno. Trgi pričakujejo, da bo ameriški nadzor nad naftno industrijo v prehodnem obdobju zagotovil stabilnost oskrbe in dolgoročno gospodarsko rast v regiji.

Po trgovinskih dogovorih med ZDA in Japonsko ter napovedih novih trgovinskih sporazumov so ameriški borzni indeksi nadaljevali rast. Dow Jones je zabeležil močne pridobitve, medtem ko je S&P 500 dosegel nov rekord. Vendar pa so se evropske borze, vključno z nemško, odzvale drugače, saj so zabeležile padec. Japonski indeks Topix je dosegel rekordno vrednost. Hkrati pa so se zapletla trgovinska pogajanja med Korejo in ZDA, saj so bili odpovedani gospodarski pogovori. Medtem ko so v ZDA uvedli 50-odstotne carine na tuji jeklo in aluminij, je Kanada odgovorila s 25-odstotnimi povračilnimi carinami na ameriške izdelke iz jekla in aluminija, kar kaže na zaostrovanje trgovinskih napetosti.

Borzni indeksi na Wall Streetu so v ponedeljek zabeležili rast, s čimer so uspešno začeli prvi polni teden novega leta. Glavno gonilo rasti so bile delnice energetskih in tehnoloških podjetij, ki so pridobile na vrednosti po poročilih o ameriških vojaških operacijah v Venezueli. Širši indeks S&P 500 se je v jutranjem trgovanju zvišal za 0,6 odstotka. Investitorji so se odzvali predvsem na povečano povpraševanje v energetskem sektorju, kjer so cene surove nafte narasle zaradi geopolitičnih napetosti. Poleg energetike so močno rast pokazala tudi tehnološka podjetja, kar odraža optimizem na trgu ob začetku koledarskega leta. Analitiki ocenjujejo, da so premiki na trgu neposredna posledica nestanovitnosti v regijah, bogatih z nafto, kar vpliva na globalne dobavne verige in energetske surovine.

Predsednik Korejske borze (KRX) Jeong Eun-bo je obiskal Vietnam, da bi se udeležil slovesnosti ob zagonu tržnega sistema, pri čemer je Južna Koreja sodelovala pri njegovi implementaciji. Obisk v Ho Ši Minu je bil namenjen spodbujanju tehnoloških partnerstev med državama. Podobne dejavnosti so načrtovane tudi v Tajski, kar poudarja prizadevanja KRX za krepitev mednarodnih vezi na področju finančnih tehnologij.

Evropski in ameriški borzni indeksi so danes večinoma zabeležili rast, sledile so jim tudi cene nafte, zlata in pšenice. Rast je spodbudila optimistična ekonomska gibanja v ZDA, kar je pozitivno vplivalo na razpoloženje investitorjev v Evropi in prispevalo k splošnemu vzponu na trgih.

Ameriški medijski velikan Comcast je uspešno zaključil odcepitev svojega portfelja kabelskih televizijskih mrež v novo samostojno podjetje Versant Media Group. Delnice nove družbe so v ponedeljek začele kotirati na borzi Nasdaq pod oznako VSNT, vendar so že v prvih urah trgovanja zabeležile strm padec za več kot 12 odstotkov. Vrednost delnice se je znižala pod 41 dolarjev, kar je precej manj od prvotne decembrske ocene 55 dolarjev, ko se je z delnicami trgovalo še pogojno. Podjetje Versant Media Group združuje uveljavljene televizijske mreže, kot so MS NOW (prej MSNBC), CNBC, USA Network in E!, ter digitalne platforme Rotten Tomatoes in Fandango. Medtem ko Comcast obdrži svojo glavno mrežo NBC, pretočno storitev Peacock in kanal Bravo, se novonastalo podjetje sooča z zahtevnimi tržnimi razmerami. Padanje števila naročnikov kabelske televizije in vse močnejša konkurenca pretočnih ponudnikov sta pri vlagateljih vzbudila dvome o dolgoročni donosnosti tradicionalnih televizijskih modelov, kar se odraža v začetnem negativnem trendu na borzi.

Borzni indeks FTSE 100 je dosegel novo rekordno vrednost po potrditvi obsežnega trgovinskega sporazuma med ZDA in Japonsko. Sporazum določa carine v višini 15 % namesto prej groženih 25 %. Kljub temu je General Motors poročal o izgubi 1,1 milijarde dolarjev dobička iz poslovanja zaradi Trumpovih carin. AstraZeneca je napovedala naložbo v višini 50 milijard dolarjev v ZDA po grožnjah s carinami. Kanada je vztrajala pri pogajanjih in zavrnila slab dogovor glede ameriških carin, Evropska unija pa je pripravila enoten paket povračilnih carin v višini 93 milijard evrov v primeru neuspeha pogajanj z ZDA.

Na 30. vrhu med EU in Japonsko v Tokiu, ki so se ga udeležili predsednik Evropskega sveta António Costa, predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen in japonski premier Shigeru Ishiba, sta strani poudarili pomen sodelovanja. Glavne teme so bile boj proti ruski agresiji in nepošteni trgovini ter krepitev gospodarske varnosti. To dopolnjuje prejšnji dogovor med ZDA in Japonsko o carinah, ki je pozitivno vplival na azijske borze.

Japonska mala in srednja podjetja (MSP), kot je Mitsuwa Electric, ki so hrbtenica japonskega gospodarstva, so se pripravila na prilagoditev morebitnim carinam, ki jih je napovedal nekdanji ameriški predsednik Trump. Vzporedno s tem je japonski indeks Nikkei močno poskočil, kar je spodbudilo azijske trge, potem ko je Trump napovedal trgovinski dogovor z Japonsko, medtem ko so borze na Wall Streetu doživele mešane odzive zaradi vpliva carin na dobičke podjetij.

Vietnamske delnice so se približale rekordnim vrednostim, kar je spodbudilo upanje na reforme in optimizem glede trgovinskega dogovora z ZDA. Ta dogovor je znižal ameriške carine na vietnamsko blago s 46 % na 20 %. Podobno je tudi Indonezija sklenila trgovinski sporazum z ZDA, ki določa 19-odstotno carinsko stopnjo in vključuje koncesije ter zaveze za krepitev dvostranskega gospodarskega sodelovanja. Ti dogovori so odpravili negotovosti na trgih in so pozitivno vplivali na borzne indekse obeh držav.

Kolumbijski predsednik Gustavo Petro je izrazil začudenje nad politično paradoksalnim vzponom borznih trgov v Kolumbiji in Čilu, kljub levičarskim vladam, v nasprotju s padcem v Argentini pod vodstvom Javierja Mileija. Medtem se Kolumbija pripravlja na tekmo proti Boliviji v Copa América Femenina, ki bo potekala danes. Kolumbijska ekipa želi izkoristiti slabšo formo bolivijske ekipe.

Ameriške posebne enote so med koncem tedna izvedle vojaško operacijo v Venezueli, v kateri so zajele predsednika Nicolasa Madura. Dogodek je sprožil mešane odzive na svetovnih finančnih trgih. Cene nafte so sprva nihale, nato pa so se v ponedeljek nekoliko znižale, saj so vlagatelji ocenili, da zajetje voditelja države z največjimi zalogami nafte na svetu ne bo povzročilo takojšnjih motenj v oskrbi. K stabilizaciji cen je prispevala tudi odločitev razširjene skupine Opec+, ki je glasovala za ohranitev trenutnih ravni proizvodnje nafte. Medtem ko so se delniški trgi in donosi obveznic stabilizirali, je bilo na avstralski borzi zaznati uravnoteženje zaradi močnih cen surovin, ki so nevtralizirale padec vrednosti energetskih podjetij. Borzni posredniki so se na geopolitične pretrese odzvali razmeroma mirno, so pa močno narasle cene plemenitih kovin, ki tradicionalno služijo kot varno zatočišče v času politične negotovosti. ZDA so Madura in njegovo družino obtožile narkoterorizma, kar je služilo kot pravna podlaga za izvedeno operacijo.